Umišljeno življenje

Rimskemu pesniku Ovidiju se že v otroštvu prikazuje divji otrok, volčji deček, ki ga lahko vidi samo on. Na prav takšnega naleti v letih izgnanstva v vasi Tome na robu rimskega cesarstva. Divji otrok predstavlja vse, kar je naravno, prvinsko v človeku. Ovidij ga hoče civilizirati. Pri tem naleti na neodobravanje prvotnih prebivalcev, ki so vraževerni in se dečka bojijo. Ovidij razmišlja o vlogi jezika pri oblikovanju posameznika. Vaščani v dečku vidijo nevarnost, češ da prinaša nesrečo. Ovidiju ne preostane drugega, kot da z dečkom pobegneta čez zamrznjeno reko Ister (Donavo). Zdaj postane deček Ovidijev učitelj. Pomaga mu preživeti v naravi. Ovidij zaživi bolj polno življenje, ko sprejme svojo smrt. Meni, da vsakdo nosi v sebi semena svojih prihodnjih utelešenj in da smo na poti nenehnega spreminjanja (metamorfoze). (RN)