Za vrati azila

Maja Sotenšek se je kot avtorica že predstavila s knjigama Airbnbjevske zgodbe in Zbiralka terapij, po katerih ljubitelji dobre literature z užitkom posežejo. Avtorica je v ljubljanskem azilnem domu delala kot prostovoljka, zanimive in žalostne usode migrantskih družin, popisane v pričujoči knjigi, so se je globoko dotaknile. V uvodu Sotenškova piše, da je nekoč potovala po vzhodu, v odročnih in turistično nerazvitih krajih je bila deležna toliko topline in prijazne pomoči, da se je sedaj čutila dolžno trpečim ubežnikom v Sloveniji povrniti z vsaj nekaj gostoljubja in srčnosti. Zgodbe migrantov različnih narodnosti, s katerimi se je Sotenškova iskreno spoprijateljila, opisi njihovih stisk in neverjetnega poguma so branje, ki v človeški duši prebujajo občutja sočutja in človečnosti. Čeprav kratka, si knjižica zasluži pozornega branja, ki bo Slovence (vsaj nekatere, upajmo) razbremenilo predsodkov in nepotrebnega obsojanja.