Zakaj Slovenija ni Švica

Po Homo diplomaticus Slovenicus (2000) in Razmišljanja o Sloveniji (2007) je pred nami že tretje esejsko razmišljanje Bojana Grobovška o Sloveniji, ki pa je tokrat veliko bolj neposredno kritično. Dolga leta je avtor kot študent, dopisnik in diplomat živel izven Slovenije in gotovo je to eden izmed razlogov, da vidi domovino s potrebno distanco, ki omogoča objektivnost. Eseji posegajo v zelo aktualne teme povezane s slovensko preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo: avtor razmišlja o slovenski »zgodbi o uspehu«, o socialistični revoluciji, o tranziciji, o partizanih, domobrancih in zakaj Slovenci nočemo sprave, o pomanjkanju urbanosti, o težavah z majhnostjo, o Sloveniji in Evropski uniji, zakaj Slovenija ni Švica in obratno (nekoč se je namreč govorilo, da je Slovenija druga Švica) … Predvsem pa eseji razkrivajo večplastno slovensko krizo, ki je predvsem kriza vrednot. Rešitve ne vidi brez kolektivne samorefleksije – »vsakršna poglobljena samorefleksija služi temu, da se po nastavitvi zrcala samim sebi z razčiščenimi pojmi krene naprej.« Vsaka družba potrebuje etične in nadpovprečno izobražene elite, ki jih Slovenija žal nikoli ni imela v izobilju. Elite, predvsem politične, so tiste, ki morajo s premislekom o sebi povesti h kolektivnemu premisleku. (BŠ)