petek, 22. julija 2022

In memoriam Igor Skulj (1946–2022), arhitekt Knjižnice Prežihov Voranc

V juliju 2022 se je od nas za vedno poslovil arhitekt Igor Skulj, ki je načrtoval stavbo in notranjo opremo Knjižnice Prežihov Voranc na Tržaški cesti v Ljubljani. Stavba je bila zgrajena leta 1988, arhitekt Igor Skulj pa je bil zanjo večkrat nagrajen. Med drugim je prejel tradicionalno nagrado časopisa Borba za najboljšo arhitekturno stvaritev leta 1989 in Župančičevo nagrado mesta Ljubljana.

Nova stavba ni le temeljito podprla delovanja Knjižnice Prežihov Voranc, ampak je tudi zaznamovala arhitekturno krajino, v kateri se nahaja in ki jo obvladuje kot že dolgo prepoznavna točka Viča.

Vstop v okolico ali prostore Knjižnice Prežihov Voranc vsakogar prevzame in vzbudi občutek, da se nahaja na posebnem mestu. In nas, knjižničarje in knjižničarke Mestne knjižnice Ljubljana vedno znova navda s hvaležnostjo, da svoje delo lahko opravljamo v pravem arhitekturnem biseru. Spomin na spoštovanega arhitekta Igorja Skulja tako ostaja z nami.

Leta 2008, ob 20. obletnici postavitve nove stavbe Knjižnice Prežihov Voranc, je Mestna knjižnica izdala posebno publikacijo. V slovo in v posvetilo arhitektu Igorju Skulju iz te publikacije objavljamo prispevek direktorice Mestne knjižnice Ljubljana mag. Teje Zorko.

Prehojena pot

Teja Zorko

Prvi hladnejši oktobrski dnevi leta 1988 v prostorih gradbene barake Komunalnega podjetja Vič na Vrhovnikovi 2. Knjižne police se skoraj dotikajo nizkega stropa, natrpane s knjigami do zadnjega kotička. Odpadajoč omet, ozki prehodi med regali, zadelani s kupi gradiva, ki ga ni mogoče nikamor več vtakniti. Knjige na tleh, nagrmadene v kartonaste škatle, knjige, visoko naložene na majavih mizicah. Mednje je stisnjen kratek in ozek izposojevalni pult, na katerem je komaj kaj prostora za kartotečne listke bralcev. Sredi vsega tega pa veliko delovnega poleta in knjižničarskega entuziazma, veselo brenčanje pogovora, topel nasmeh in prisrčna beseda za vsakega izmed številnih obiskovalcev knjižnice – to je slika Knjižnice Prežihov Voranc pred natanko dvajsetimi leti.

Le nekaj metrov stran od dotrajane barake, predvidene za rušenje, stoji tik ob Tržaški cesti v pičlih šestih mesecih zgrajena obsežna nova stavba, ki s svojo opečno fasado in razgibano arhitekturo zaključuje niz visokih stanovanjskih blokov nove soseske VS 3 – Žičnica. Delavci so pravkar dokončali še zadnja dela. Stavba je prazna, nedotaknjena, v belo popločen prostor pada svetloba kakor v katedrali skozi ogromna okna tik pod zaobljenim stropom. Elegantne lončnice se ogledujejo v zrcalih. Dolgi regimenti praznih belih knjižnih polic kakor v pozoru čakajo na knjige. Knjižnica je dočakala primerno domovanje.

Knjižnica po tridesetih letih obstoja lahko končno ponudi vse, kar je v tem času ustvarila. In tega je veliko. Ne le kvalitetna knjižnična zbirka, kmalu tudi opremljenost s sodobno informacijsko tehnologijo, prireditve za otroke v mladinskem oddelku s pravljičnim kotičkom, svetla čitalnica s skoraj vsemi revijami, ki jih ponuja domači trg, pestre kulturne prireditve, vedno nove likovne in drugačne razstave v obsežnem galerijskem prostoru. Vrvenje številnih obiskovalcev in dejavnosti v pravkar vseljeni novi knjižnični zgradbi na Tržaški cesti leta 1988 ne spominja na skromne začetke v sobi v Društvenem domu na Zavetiški 3 a leta 1958, pa tudi na barako na Vrhovnikovi ne, v kateri je knjižnica gostovala med letoma 1975 in 1988.
S sodobno zasnovano knjižnično stavbo so se Knjižnici Prežihov Voranc odprle nove poti nadaljnjega razvoja. Kako pomemben dejavnik v razvoju knjižnice je knjižnični prostor! Stavba Knjižnice Prežihov Voranc, skrbno delo arhitekta Igorja Skulja, tudi po dvajsetih letih še vedno zadošča kriterijem, ki jih stroka priporoča za sodobne knjižnične stavbe. In žal tudi po dvajsetih letih še vedno ostaja edina namensko zgrajena knjižnična stavba v Ljubljani. Ob sodelovanju knjižničarjev, arhitektov in uporabnikov je za nove knjižnice zapovedana fleksibilnost prostorov in opreme, prijeten, stimulativen neformalni ambient ter podpora številnim raziskovalnim, učnim in družabnim aktivnostim. Sodobna knjižnica povezuje običajno funkcijo klasične knjižnice kot javnosti odprte stalne razstave človeške civilizacije z moderno razsežnostjo virtualne knjižnice kot prostora dostopanja do vseh vrst elektronskih virov informacij. Po mnenju Alda de Polija, arhitekta javnih zgradb, sodobna knjižnica od arhitekta zahteva, da predlaga interpretacijo sodobnosti s konstruktivnim upoštevanjem tradicije: »Za sodobne rešitve knjižnic je pomembna kvaliteta notranjega prostora, obogatena z jasno simbolno vrednostjo, ki se odraža navzven.« Osrčje zgradbe Knjižnice Prežihov Voranc predstavlja prostor valjaste oblike, ki je zaradi optimalne osvetlitve triladijsko razdeljen. Dvovrstnost stavbnih teles – valja in kvadra – je vidna tudi iz zunanjosti in prestavlja drugačnost, prepoznavnost stavbe ob sicer neenotno urejeni Tržaški cesti. Knjižnični prostor je razdeljen na tri vsebinska področja: osrednji prostori so namenjeni klasični knjižnični dejavnosti, izposoji in vračilu gradiva, v stranskih delih je umeščena čitalniška in bibliopedagoška dejavnost, prostor ob vhodu pa omogoča različne prireditve, izobraževanja in razstavljanje. Ta prostor omogoča ločeno uporabo, ne glede na odpiralni čas knjižnice kot celote in s tem povečuje potencialno fleksibilnost knjižničnih aktivnosti in vpetost v okolje. Oba dodatna prostora, čitalnica in otroški oddelek, se odpirata v zunanjost na prazne atrije, od zunanjega dvorišča ločene z zidom.

Neposredna okolica knjižnice in njeno zeleno zunanje dvorišče je z razgibanim opečnatim zidom in visokimi drevesi v celoti oddeljena od hrupne Tržaške ceste. V območje knjižnice uporabnik vstopa kot v prostor, ločen od zunanjega dogajanja, posvečen mirnemu študiju in poglabljanju v svet knjig. S tem se simbolna dimenzija, ki jo je arhitekt Igor Skulj kot izjemen pečat vtisnil knjižnici, odraža kot obrnjenost navznoter, kontemplativna odmaknjenost od zunanjega, miren otoček ob vrvežu prometne vpadnice. Vendar nikakor ne gre za izoliranost, samozadostnost – dobrih 800 m2 velik knjižnični prostor je z atriji in več izhodi odprt navzven, svetel, zračen, pretočen. »Lahko bi rekla, da je to knjižnica, grajena po meri človek, kjer je dostopnost do literature in drugih gradiv, ki jih hrani knjižnica, skoraj popolna, v kvaliteti opremljenosti pa je moderna in skladna lepotica,« je ob otvoritvi knjižnice leta 1988 zapisala Ančka Korže Strajnar. Obžalovala pa je, da knjižnica zaradi svoje umeščenosti v ozek prostor med dvema ulicama nima nikakršnih dodatnih možnosti za naknadno širitev.

Poletje 2004. Širitev. V Knjižnici Prežihov Voranc potekajo živahne priprave. Delavci podirajo pregradne stene, ki tri pisarniške sobice, namenjene internemu delu, ločujejo od izposojevalnega prostora. Pridobljen prostor temeljito prenavljajo in opremljajo s sodobnimi računalniki, namenjenimi izključno uporabnikom, s stojali in policami za neknjižno gradivo, namreč filme in glasbo, pa tudi jezikovne tečaje, enciklopedije in podatkovne zbirke na različnih nosilcih. Po tovrstnem gradivu in dostopanju do svetovnega spleta je namreč v knjižnici že nekaj let čedalje večje povpraševanje, zaloga neknjižnega gradiva je že zdavnaj bohotno prerasla ob selitvi v stavbo določen prostor, pa tudi v osrednjem izposojevalnem prostoru se stebri in stene čedalje hitreje obraščajo z vedno novimi knjižnimi regali.

Širitev oddelka za neknjižno gradivo na račun pisarn za interno delo zaposlenih ne bi bila mogoča, če ob knjižnici ne bi zrasel nov prizidek s pisarniškimi prostori. Knjižničarji in bibliotekarji, ki skrbe za nabavo in obdelavo knjižničnega gradiva obsežne knjižnične mreže osmih knjižničnih enot in prav toliko polprofesionalnih izposojevališč, se zadovoljni vseljujejo v obsežnosti njihovega dela primerne prostore.
Tudi ko na prvi pogled ni možnosti za širitev, se nova rešitev vedno najde. To potrjuje prehojena pot Knjižnice Prežihov Voranc. Kakor je z inovativnostjo in neumornim delom prva direktorica Breda Bajuk dosegla izgradnjo nove knjižnične stavbe, tako je njena naslednica Milena Pinter dostojno nadaljevala začeto tradicijo in z uspešno širitvijo v 100 m2 novih dodatnih prostorov knjižnici priskrbela možnosti za nov zagon. En krog se zaključuje, nov se začenja, za njegovo rast v obliki spirale pa poskrbijo združene sile delovnih naporov, snovanj in tudi sanj vseh zaposlenih, zdaj že tudi na nivoju mesta v okviru Mestne knjižnice Ljubljana.

Objavljeno v publikaciji 20. obletnica Knjižnice Prežihov Voranc. Ljubljana: Mestna knjižnica Ljubljana, 2008.