ponedeljek, 12. julija 2021

Zaključek natečaja Oddaj na natečaj v MKL

Uspešno smo zaključili razpisane natečaje na temo proze, poezije, dramatike in stripa. Zaključni dogodek z razglasitvijo najboljših, javnim branjem prvonagrajenih prispevkov in podelitev nagrad bomo priredili 14. septembra 2021.

V sezoni 2020/2021 smo razpisali natečaj metaFORA za najboljšo kratko zgodbo na temo igre, natečaj poHAIKUj haiku poezije s fotografijo, natečaj dramskega pisanja preDRAMI se, ki je obeležil 70-letnico filma Kekec ter natečaj stripa S3p na temo zadrge.

metaFORA

Na natečaj za najboljšo kratko zgodbo metaFORA 2021 – igra, je prispelo 12 prispevkov. Strokovna žirija v sestavi Ida Mlakar Črnič, Veronika Šoster in Damjan Zorc je izbrala tri najboljše:

Prvo mesto: Prenosne funkcije, Andrej Iskra:

Zgodba Prenosne funkcije je igro razširila z motiva tudi na jezik, saj prekipeva od besednih iger, ki so domiselne in se pogosto ironično obregajo ob ustaljene besedne zveze, ki so nam že tako domače, da pozabimo, kako nenavadne so v resnici. Besede se v tej zgodbi preigravajo in poigravajo ter poskušajo nadigrati bralca in ga z uigrano lahkotnostjo pripraviti do tega, da zapleše z njimi. Sveže in humorno.

Drugo mesto: Vsi igramo igro, Erika Kum: 

Zgodba Vsi igramo igro je nepričakovana alegorija življenja kot igre. Zgodba domiselno vijuga med modernim in knjižnim izrazoslovjem in osvetli večno vprašanje položaja posameznika v družbi in njegovo vlogo na skoraj že vnaprej določenih poteh. »Vsi igramo igro našega življenja,« zaključi protagonistka svoj pronicljivi razmislek, in z njim na prepričljiv in doživet način povleče vzporednico med virtualnim in resničnim življenjem.

Tretje mesto: Novi lastniki, Jurij Medic:

Novi lastniki so spretna, učinkovito ubesedena in večplastna kratka fantastična pripoved, v kateri se prepletata domišljija in realnost. Priča smo poslavljanju legendarnega učitelja, vodje in modrijana Magnusa Samleja, od svojega učenca Oliverja Terninga. Nato sledi fabulativni preobrat, ko se znajdemo v vzporedni resničnosti, sredi običajne otroške sobe, in sledimo pogovoru starejšega brata, ki se poslavlja od mlajšega. Presenetljiva, pa tudi topla zgodba o zapuščini in bližini.

 

poHAIKUj – Haiku & fotografija

Na natečaj za najboljši haiku in fotografijo smo prejeli 14 prispevkov. Vsak avtor se je lahko predstavil z največ 3 kompleti fotografije in haikuja. Žirija v sestavi Edin Saračević, Janja Jazbec, Ingrid Verdnik Pal in Ajda Gostinčar, je izbrala prva tri mesta kompletov, poleg tega pa še najboljšo fotografijo in najboljši haiku. Prvouvrščeni komplet je tudi v ločeni kategoriji najboljše fotografije in najboljšega haikuja osvojil prvo mesto.

Prvo mesto in najboljša fotografija ter najboljši haiku: Domen Svetin

Fotografija: Videz analogne tehnike ponesrečene fotografije v sebi združuje dva posnetka, gre za premišljeno potezo ustvarjalca. Bog je v nebesih nad oblaki, vodoraven položaj fanta predstavlja počitek, katerega bi lahko enačili tudi z lenobo. Seganje fantovih dolgih las v nebo pa še dodatno povezuje zemljo z nebom.

Haiku: Domnevamo lahko, da je pesem nastala med poletom z letalom. Ne vemo, kako utaplja Boga, morda s pijačo? Tudi ni jasno, za kakšno lenobo gre? Morda je v ozadju slaba vest, da se pesnica/pesnik ni odpravil na pot z drugim prevoznim sredstvom, ki je do okolja bolj prijazno …

Komplet: Komplet te popelje v zasanjan prizor nad oblaki, kjer kraljuje lenoba, hkrati pa cveti kreativnost.

Drugo mesto: Lana Prosenak

Haiku bi z dopolnitvijo zanimive fotografije lahko razumeli kot hvalnico branju oz. pisanju. Pisana beseda nas popelje v čudoviti domišljijski svet, kjer najdemo zatočišče pred realnostjo in problemi vsakdanjega sveta. Povratek v stvarnost ni več všečna izbira, saj ko enkrat poskusimo potico, se kruh ne zdi več tako dober.

Tretje mesto: Lana Prosenak

Haiku in fotografija vzbudita takojšnjo asociacijo na misel iz Malega princa: »Bistvo je očem nevidno«. Megla zakriva pogled na prostranstvo gora, morda pa se za kopreno nevidnega skriva tudi kakšna oseba, družba, po kateri hrepeni pohodnik. Dokler se megla ne bo razkadila, upanje ostaja.

 

preDRAMI se

Na natečaj za najboljše dramsko delo (enodejanko), ki je potekal v znamenju 70-letnice filma Kekec, so prispeli trije prispevki. Strokovna žirija v sestavi Simona Hamer, Barbara Kaiser, Rok Bozovičar in Julija Mihovec je izbrala tri najboljše:

Prvo mesto: Moderno, Kekec!, Ula Matek

Dramska miniatura Moderno, Kekec! se smelo sprehaja po robu satire in farse, ter hkrati ostaja scela sodobno, celo aktualistično umetniško delo. Kekec in Mojca se v želji po izkoristku tehnoloških inovacij moderne dobe iz svojega planinskega raja (danes bolj adekvatno poimenovanega kot periferija) odpravita v mesto. Medtem ko izgubljeno tavata med nakupovalnimi policami pohištvenega giganta, bežita pred Varnostnikom ali se otepata Prodajalke, bralci skozi njun žmohten dialekt beremo kritiko kapitalizma, potrošništva, korona-histerije ter eksploatacije narave. Srečno – Kekcu in vsem nam – v modernem svetu!

Drugo mesto: Kekec v puberteti, Jošt Vodušek

Čeprav je delo komedija, se začne s temo odtujenosti med starši in otroki. Mojca, ki prav dobro vidi, je čustveno slepa. Bedanec nima kletke in ne nastavlja limanic, ima pa bife, kjer se na pijačo in natakarice »ulovita« tudi Kekec in Rožle.

Zgodba je domačijska, s pristnim okusom vaškega okolja. Meščani ne razumejo razlike med Zetorjem in Johnom Deerom, pa tudi pri naročanju piva Kekec in Rožle označujeta znamki piva s precej obrabljeno, a očitno še kar trajno šalo na račun kakovosti, ki je mestno dekle ne dojema, tako kot onadva ne dojemata njenega odnosa do odnosov med spoloma.

Komični razplet dueta pod balkonom je precej znana slika. Konec začini disko veselica z erotično komičnim prizorom, ki ga naivni Rožle ne razume, in se neugodno konča tudi zaradi ponovne udeležbe drugega potencialnega zapeljivca, Kekca. Pravzaprav je na koncu pravi za Mojco tisti, ki ima pravi avto, ne traktor, kar je logičen zaključek.

Duhovita, za kratko delo dobro izpeljana fabula s primernimi zasuki in komičnimi vložki iz vaške folklore.

Tretje mesto: Kekec-kek, Miha Sever

Igra Kekec-kek se odvije v petih podobah: prva in zadnja na vrtu pred kočo, osrednje tri pa so zgoščene v notranjosti izbe. Vendar je pretirano zapisati, da se igra odvije, saj ne temelji na dramskem dejanju ali linearnem razvoju dogajanja – temelj besedila so namreč nonsens, govoričenje absurda in jezikovne igre. Tako je Pehta pehtran, ki rase in rase, Bedanec pa Danec, ki se sprašuje o svojem obstoju. Nekatere slike učinkujejo kot jutranje halucinacije Kekca, Rožleta, Mojce in Kosobrina po prekrokani noči, ko že priprava kave in zajtrka zahteva izreden komunikacijski napor, ko glasovi govorijo drug mimo drugega in redko pripeljejo do skupnega razumevanja. Dialogi so hudomušno izpisani in iskrivi, s kratkimi dialoškimi izmenjavami izkazujejo izpraznjenost smisla in nezadostnost besede pri zaobjetju izkušnje sodobnosti. Ta se izmika in mineva, tako kot pehtran ves čas »brezprizivno rase«.

 

S3P

Na natečaj za najboljši strip, ki je potekal v znamenju 130-letnice iznajdbe zadrge, smo prejeli prispevek Manuele Subotić (mentorica: Nataša Ujčič). Prednostno je v strip umeščena slika in z njo striparka pravzaprav niza celotno zgodbo, besedni komentarji pa se pojavilo sporadično, le toliko in le tam, kjer je to nujno potrebno za razumevanje dogajanja. Vsebina je večno aktualna, nerazumevanje oz. težko vključevanje drugačnih v družbo. Ker je dogajanje postavljeno v vsem poznano šolsko okolje, se bralec zlahka poistoveti z glavnim likom. Vizualno se strip zelo približa obliki mange. Stripovsko delo z naslovom Zadrga je strokovna žirija v sestavi Tjaša Šesek, Pia Nikolič in Miha Hančič, nagradila kot edini prejeti prispevek v kategoriji.

 

Iskreno se zahvaljujemo tudi vsem podpornikom projekta, ki so prispevali bogate nagrade: Cha, Črna luknja, Čajna soba, Dexy co, Panna Plus, Pharma Hemp, Pos elektronček, Pirnar, Pravi junak, Vg5 in Zisha.