Knjiga Andreja Capudra, slovenskega pisatelja, pesnika, prevajalca in pedagoga, je povest v pravem pomenu besede. Gre za avtobiografsko pripoved o pisateljevih knjigah življenja. Popelje nas skozi otroštvo, mladeniško in zrelo dobo pisatelja, ki vse življenje poleg vsega drugega še neumorno črpa iz knjig. Pred nami oživlja klasike, katerih zgodbe se nenehno prepletajo z avtorjevo lastno in njegovimi refleksijami. Privlačno tekoč slog naredi iz nas voajerja, ki z zanimanjem in radovednostjo lahko ponavlja in podoživlja znane ali manj znane literarne in bralne lekcije skozi čas. Ta se razteza od razmeroma zgodnjih povojnih let do osamosvojitve in naprej. Zgodovinski in osebni čas v luči večnih vprašanj svetovne literature in filozofske misli pa je tisto, kar, kot pravi avtor, »v svoji odmaknjenosti spričuje edino pravi namen knjige, da se iz povedanega izlušči nedopovedljivo, iz znanega neznano, iz časnega nadčasno. Da si v knjigi in prek bralca brezno podaja roko breznu, v vedno večjem osveščanju in sočutju. (KKH)

Iskanje priporočil

Vrsta gradiva

Jezik

Ciljna skupina

Leto izida

Tema

Format

Področje/zvrst

Ključna beseda

thl

pionirska

BZ-logo