Neznosna lahkost bivanja

V romanu nekatere junake motivira prepričanje, da imajo naša dejanja težo in da smo odgovorni za njihove posledice, drugi pa so mnenja, da je cilj človekovega življenja svoboda brez bremen oziroma neznosna lahkost bivanja. Tomaž je praški kirurg, ki vzdržuje erotična razmerja s številnimi ljubicami. V njegovo življenje pride Tereza, ki bi rada Tomaža samo zase. Tomaž se novi resničnosti prilagodi tako, da razmeji ljubezen od spolnosti: obdrži vse ljubice, toda ljubi samo Terezo. Je pozitivna teža ali lahkost? Za Terezo je življenje s Tomažem varno zatočišče pred njeno značajsko problematično materjo, zato daje ljubezni neko težo. Tomaž jo razume, z njo se poroči, toda zunajzakonskim razmerjem se ne more odpovedati niti v Zürichu, kamor pobegneta po vdoru Rusov v Prago leta 1968. Tereza hoče dati Tomažu popolno svobodo, zato se vrne v Prago. Takrat Tomaž začuti težo usode in sledi Terezi. V mislih mu igra Beethovnov motiv Es muss sein ali Tako mora biti. V Pragi izgubi službo kirurga, ker noče preklicati svojega protikomunističnega članka. Toda kot pomivalec oken ponovno začuti lahkost bivanja, ker se znebi teže kirurškega poklica in ima več časa za nove ljubice. Tomaž in Tereza se preselita na podeželje in tam se Tomaž scela preda Terezi, kar da težo njuni zakonski sreči. Ker ju tajna policija pusti pri miru, je njuno življenje na vasi lahko. Ostale teme v romanu so še duša in telo, politika, smrt. Nastopa tudi več drugih književnih oseb, ki pripovedujejo vsaka svojo zgodbo. (RN)