ponedeljek, 28. novembra 2022

Zmoremo – videti naprej

V okviru Erasmus+ projekta TECH.LIBRARY smo 17. novembra 2022 v Knjižnici Otona Župančiča priredili mednarodno strokovno konferenco Zmoremo – videti naprej, na kateri so predavatelji iz knjižnic in drugih organizacij predstavili svoje odlično delo s slepimi in slabovidnimi.

Najprej nam je dr. Aksinja Kermauner predstavila vrste in značilnosti gradiva za slepe in slabovidne. Videli smo tipne slikanice in druge pripomočke, namenjene bralno oviranim osebam. Dejavnosti Knjižnice slepih in slabovidnih Minke Skaberne je predstavila Katarina Černe. Za splošne knjižnice pripravljajo izobraževanja in razstave ter pošiljajo prilagojeno gradivo in promocijski material. Predstavila je tudi mobilno aplikacijo Blinda, ki slepim in slabovidnim omogoča poslušanje zvočnih knjig na pametnih mobilnih telefonih.

Projekt TECH.LIBRARY – za boljše delo knjižničarjev s slepimi in slabovidnimi je predstavila Mateja Lesar. V okviru projekta je nastala spletna platforma, dostopna na www.tech-library.eu, na njej pa lahko najdemo podatke o projektu in sodelujočih partnerjih, aktivnostih in dogodkih ter različna orodja, ki so v pomoč zaposlenim v knjižnicah pri pripravi dejavnosti za slepe in slabovidne. Zbrani so tudi nekateri primeri dobrih praks o dejavnostih in storitvah, ki jih za slepe in slabovidne uporabnike že izvajajo pri projektu sodelujoče knjižnice. Spletna platforma knjižnicam ne omogoča le pridobivanje novih idej, pač pa jim omogoča tudi, da same predstavljajo svoje primere dobrih praks. Med orodji so tudi posnetki predstavitev delovanja nekaterih naprav namenjenih slepim in slabovidnim.

Prvi del srečanja je zaključila Andreja Hari s predstavitvijo projekta EODOPEN in odpiranja dostopa do digitaliziranega gradiva. Projekt naslavlja probleme digitalizacije sodobnih tekstov, od pridobivanja avtorskih pravic do ustvarjanja digitaliziranih publikacij v sodobnih formatih in prilagojenih potrebam slepih in slabovidnih uporabnikov. NUK v okviru projekta sodeluje v delovni skupini Dostavne oblike digitaliziranega gradiva za posebne namene, kjer med drugim pripravljajo smernice in priporočila za dostopne formate.

V drugem delu smo nadaljevali s primeri dobrih praks raznolikih organizacij. Marjana Kenda je predstavila dobre prakse Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN. Združenje izvaja različne podporne oblike individualne pomoči in vodene aktivnosti v sofinanciranih programih. V okviru njihovega informativnega in založniškega programa je bilo izdanih več knjig, v katerih so zbrane zgodbe gluhoslepih – Zgodbe ljudi, ki poslušajo s srcem in gledajo z dlanmi: Živeti z gluhoslepoto (I in II), knjiga Veseli vandrovček avtorja Janka Plesca, ter priročniki Haptični način sporazumevanja z ljudmi z gluhoslepoto (I in II) in Svet na DLANI: Jezik gluhoslepih. Kot primer dobre prakse so izpostavili tudi knjigo založbe Litera, Plastenje s(r)amot, ki sta jo napisala Štefan Kardoš in Jožica Atelšek, članica Združenja DLAN.

Delo Gorenjskega muzeja, je predstavila Anja Poštrak. Prikazala je težave, s katerimi se soočajo muzeji pri pripravi razstav, prilagojenih slepim in slabovidnim, ter nekaj rešitev, s katerimi želijo omogočiti ogled vsaj dela svojih zbirk tudi slepim in slabovidnim. Tako so na primer pripravili ogled Oplenove hiše (Muzej bivalne kulture s konca 19. stoletja) s pomočjo tipne tablice.

V program konference so bile vključene tudi tri predstavitve primerov dobrih praks splošnih knjižnic. Irena Muc iz Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto je predstavila bralni klub Beremo v temi in njihov snemalni studio, s pomočjo katerega pripravljajo zvočne posnetke gradiv, namenjene slepim in slabovidnim. Zelo veseli smo bili, da sta se nam pridružila tudi kolegica in kolega iz dveh hrvaških splošnih knjižnic. Vedrana Kovač Vrana iz Mestne knjižnice »Ivan Goran Kovačić« Karlovac je predstavila dejavnosti knjižnice za slepe in slabovidne od prvih začetkov, ko je leta 2003 knjižnica pridobila prvi računalnik z govorno programsko opremo za slepe in slabovidne, do dejavnosti, ki jih izvajajo danes. Knjižnica sodeluje s Hrvaško knjižnico za slepe v Zagrebu, kar njihovim uporabnikom omogoča dostop do približno 700 zvočnih knjig. V prostorih knjižnice so uredili kotiček za slepe in slabovidne, kjer imajo napravo za branje besedil Poet Compact in bralnik zaslona Super nova. Knjižnica organizira tudi bralni klub za slepe in slabovidne Bela sova.

Srečanje je zaključil Karlo Galinec, ki je predstavil razvoj storitev za osebe z okvaro vida v Knjižnici in čitalnici „Fran Galović“ Koprivnica. V knjižnici pripravljajo integracijske delavnice za predšolske in šolske otroke, predstavitve bralnih pripomočkov za slepe in slabovidne, ki jih imajo v knjižnici ter predavanja in konference na temo omogočanja branja bralno oviranim osebam. Pri svojem delovanju tesno sodelujejo z zvezo slepih Koprivniško-križevske županije.

PREDSTAVITVE PRISPEVKOV

Na dogodku si je bilo možno tudi ogledati in preizkusiti pripomočke, ki jih uporabljajo slepi in slabovidni in jih lahko knjižnice nabavijo za svoje uporabnike. Pripomočke je predstavil Dušan Janković iz podjetja Diopta d. o. o.

Upamo, da bo srečanje spodbuda za  novo dejavnost, sodelovanje ali razmislek o delu s slepimi in slabovidnimi za naprej. Da nas izkušnje drugih opogumijo, da naredimo korak naprej, dopolnimo svoje znanje in za slepe in slabovidne, pa tudi za vse nas ustvarimo nove priložnosti za kakovostno bivanje. Skupaj Zmoremo – videti naprej.

Skupinska fotografija predavateljic in predavatelja.